Bilo je ob obisku predstavnikov slovenske mladine v Trstu, ko je 20. 6. 1952 domačin slikar Bambič napravil to risbo učitelja Antona Avsca, ki je z drugimi mladinci prišel v tržaško Cono A, potem ko je po zaključku šolanja v okviru mladinskih delovnih akcij že delal v Ljubljani na Strelišču in čistil predel na Barju, šele potem pa prišel s predstavniki mladih iz vse Slovenije v Trst … Nekateri so bili iz Maribora, drugi iz revirjev, tretji iz Ljubljane … Še danes se spominja, kako je tistikrat pred odhodom na Tržaško prav na hitro shujšal dvanajst kilogramov, a je potem med bivanjem v Trstu pojedel veliko rib in sadja in bil do vrnitve že na prejšnji teži …
Trst v t. i. Coni A je bil takrat del Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), ki mu je pripadala še cona B v Jugoslaviji. To je bila nekakšna začasna rešitev vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo.
Obiskovalci iz Slovenije so v Coni A vsak dan odšli v eno od tamkajšnjih slovenskih vasi, priredili miting in se srečali z domačini, ki so bili zelo zadovoljni stikov s pripadniki matičnega naroda. Seveda so šli tudi v Bazovico, kjer so bili zaradi protifašistične dejavnosti 6. septembra 1930 ustreljeni Slovenci Ferdo Bidovec, Fran Marušič in Alojz Valenčič ter Hrvat Zvonimir Miloš, člani ilegalne primorske protifašistične in narodnoobrambne organizacije TIGR. Tam so spoznali še petega antifašista, ki je bil prav tako obsojen na streljanje in je takrat tudi že bil na strelišču, a je zadnji hip prišel kurir z obvestilom, da mu je smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Pozneje je bil v Rimu zaprt, ob kapitulaciji Italije pa je ušel v Bari k zaveznikom in se potem z eno od prekomorskih brigad vrnil v domače kraje …
Še mnoga druga zanimiva in pomembna znanstva so se tedaj sklenila … Ko pa so v Ložu leta 1954 zidali zadružni dom, so bili pri tem udeleženi zidarji s tržaške Primorske, prav iz teh krajev, komandant mladinske delovne brigade, ki je sodelovala, pa je bil Tržačan … Povezave Primorcev, ki so potem ostali pod Italijo, z matičnim narodom so bile tedaj tradicionalne, pristne in trdne.
Na tiste dni v Trstu pa je Antonu Avscu ostal še drugačen spomin:
Seveda smo se šli takrat tudi namočit v morje … Bilo je ravno svetovno prvenstvo v nogometu na Finskem, ko smo bili tam in se kopali. Ampak na plaži so mene prijeli policaji, t. i. čerini, ker naj v svojih kopalkah, ki smo jim rekli minimalke*, ne bil dovolj spodobno oblečen! … Takrat so mi spremljevalke, Slovenke domačinke pomagale, da sem se rešil. Čez cesto na črpalko sem šel pit vodo in tam so me prijeli, najprej dva, potem jih je prišlo še več. Ko so dekleta videla, kaj se godi, je ena pobrala moje stvari, potem pa so namenoma povzročile dovolj velik kraval, da so pritegnile pozornost policajev. Jaz pa sem to izkoristil, bliskovito skočil v morje in odplaval, kolikor sem le mogel hitro in daleč. Vsake toliko sem potem med plavanjem samo dvignil roko, da so dekleta med množico kopalcev videla, kje sem in me spremljala po obali. Precej nižje, kjer sem prišel ven, smo spet prišli skupaj …
Kdo bi vedel, da je moralo biti tam telo tako zelo zakrito, da so bile minimalke premalo!
Toda do tega obiska v Trstu je mladi Tone Avsec po hudi vojni izkušnji prehodil še dolgo pot izobraževanja, mladinskih delovnih brigad, športnega in družbeno političnega delovanja …
* Minimalke so bile popularen kroj moških kopalk, ki so ga spretne šivilje v tistih skromnih časih sešile tudi iz klotastih trikotnikov odsluženega dežnika ali sestavile iz ostankov drugega blaga. Ob eni strani so se zavezale s trakci ali zapele z gumbki.
Kraj: Trst
Datum:20. 6. 1952
Avtor: Milko Bambič, slikar
Zbirka: prof. Tone Avsec
Skenirano: —
Oblika: skenirana datoteka, mail