Moj muf tam nekje iz dvajsetih let dvajsetega stoletja. Na sliki je notranja stran, ta bi morala biti obrnjena k meni. Zakaj ni? Na zunanji strani je bila zadrga s krznenim cofom. Zadrga se je poentričla in sem jo odparala, luknjo pa zašila. Potem tudi cof ni imel nobene vloge več. Je pa na mestu zadrge ostala prečka v krznu in ne izgleda najlepše. Zato je obrnjen.
Za časa Rimljanov so imele obleke dolge rokave. Kot sedaj, da mi gre na živce. Če je šlo Rimljanom, ne vem, jih je pa grelo. Pozimi so namreč nosili dolge krznene rokave. V srednjeveški latinščini najdemo besedo muffulae. Du Cange jo je približal ljudstvu z razlago »usnjene zimske rokavice«. Našel jo je v meniških zapisih iz leta 817. Menihi so pisali o zaščiti iz ovčje kože, ki greje roke. Morda sta bili, kot rimski rokavi, ločeni – za vsako roko posebej. Ali pa tudi ne, ker je v teh zapisih zaslediti tudi podatek o rokavicah za poletje in mufu za zimo. V stari francoščini moufle pomeni debelo rokavico ali rokavico za prijemanje vročih stvari (npr. protfan). Po nizozemsko je mof, valonsko mouffe. Od tu pride angleško muff, iz tega pa slovensko muf.
Je modni dodatek, ki je praviloma narejen iz krzna ali tkanine. Ženske so ga začele nositi v 16. stoletju. V 18. in 19. stoletju je bil priljubljen pri moških in ženskah. Kasneje so ga uporabljale le ženske in še to vedno redkeje. Konec 19. stoletja je popolnoma poniknil. Za kratek čas se je ponovno pojavil v štiridesetih letih 20. stoletja. Tedaj so ga dodelali do te mere, da je postal dodatna oprema za voznike motorjev. Narejen je iz nepremočljivega materiala in znotraj prevlečen z umetnim krznom. Novinar John Ebbrell je o njem dejal: »Grdi kot greh so – toda na konicah prstov ni nič bolj prijetnega kot par mufov na krmilu … Material je nepremočljiva plastificirana tkanina, podložena. V tem hipu se muffi prodajajo prek Pridea in Clarke’s in stanejo 17,60 $.«
Tudi ta muf sem nosila v mlajših letih. Kdor ni poizkusil, ne ve, da je topleje kot v rokavicah. Z leti je postalo krzno tabu in pojavili so se slogani: »Sto lisic na en prasic« ali pa »Za en krznen plašč je potrebno ubiti sto zveri. Nosi pa ga ena sama.« Za tem ga pa nisem več nosila. Sem pa na gasilski veselici na srečko dobila rokavice iz flisa. U, te te bodo pa grele, te ne bo zeblo, so vsi rekli. Klinc, kot da si brez njih. Bo treba spet muf malo preluftat.
Slovarček:
- poentričla: pokvarila
- protfan: pekač
- Du Cange: Charles du Fresne, sieur du Cange je bil ugleden filolog in zgodovinar srednjega veka in Bizanca
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1925
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 5. 10. 2020
Oblika: fotografija predmeta