Razglednico Dolenje vasi pri Cerknici je med prvo in drugo svetovno vojno (verjetno v tridesetih letih) založila trgovina Martinčič iz Dolenje vasi. Fotograf se je postavil na Tržišče. Na oko lep, pa bolj malo poveden panoramski posnetek prikazuje hiše ob cerkniškem potoku, Slivnico v ozadju in številne njive okoli vasi proti Zelšam. Na skrajni desni je večja stavba, “fabrka”, kjer je bila že pred prvo in še po drugi svetovni vojni oljarna, kjer so pridobivali eterična olja.
Tja so vozili ljudje jelove storže. Ženin oče Franc Martinčič (letnik 1902) je večkrat povedal, kako je kot mlad fant nabiral jelove češarke in jih prodajal v oljarno. V okviru na razglednici je na desni hiša s trgovino, ki je razglednico založila. Trgovina Martinčič je delovala že pred prvo svetovno vojno. Na levi je nadstropna hiša, tu je bila Klamarjeva gostilna, še po drugi svetovni vojni. Oštirka je bila Julka, ki je pozneje odšla v Ameriko. Ko je gostilno sredi petdesetih let 20. stoletja vodila Ana, v gostilni ji je pomagala njena sestra Jožefa poročena Martinčič, mačeha moje soproge, je tu občasno kelnarila tudi sestra moje žene. Prigovarjali so ji, da bi šla v gostinsko šolo, pa ji je oče Franc dejal: “Veš, kelnarce so na slabem glasu”, in z gostinstvom ni bilo nič. Po zaprtju gostilne so bila v hiši, ki so ji rekli samski dom, stanovanja.
O Dolenji vasi in njeni zgodovini je bilo kar nekaj zapisov. Andrej Likar v Novicah gospodarskih, obrtniških in narodnih, 27. maja leta 1863, našteva poddružnice cerkniške fare in zapiše:
Tretja poddružnica sv. Lovrenca je v Dolenj vasi. Ta vas je pičel četrtljej ure od Cerknice proti jugozapadu, dolga je četrtljej ure in šteje 101 hiš, ki stoje na desnem in levem bregu ob cerkniškem potoku. Ustno izročilo pravi, da je stala nekdaj ta vas bolj tje proti Javorniku na hribčku, ki mu je še zdaj ime Tržišče, pa razdejana po sovražnikih se je preselila bliže Cerknice, kjer zdaj stoji. Ima 3 žage, dva malna in 1 opečnico. Izvrstna v cerkvi je podoba sv. Lovrenca, malana na platno od res umetne roke in vredna, da se pogleda.
Jožef Žirovnik je leta 1898 v knjižici Cerkniško jezero takole predstavil Dolenjo vas:
Dolenja vas ima 596 prebivavcev in 112 hiš, ki stoje ob bregovih Cerkniškega potoka. Cerkev sv. Lovrenca je nekoliko oddaljena iz vasi proti jezeru. Ne daleč od cerkve proti Selicam je bila na kamenitem griču Tržišču prazgodovinska naselbina. Nasipi so precej obširni, pa le deloma ohranjeni. Grobišče leži na delu griča, ki je obrnjen proti jezeru. Našli so je l. 1877, delavci, ki so delali pot na Javornik. Izkopali so okoli 60 pepelnjakov, napolnjenih s sežganimi človeškimi kostmi, in nekaj lončene posode, podobne majhnim skledicam. V vsakem pepelnjaku so bile poleg kosti tudi dve ali tri stvari iz brona priložene. Ročke ni bilo mogoče nobene cele izkopati, ker so mnogo trpele v zelo vlažni zemlji in so bile tudi slabo žgane. Bolje ohranjena je bila mala lončena posoda. V zemlji poleg roček je bilo tudi prav malo železnega orodja, v neki ročki pa več prevrtanih biserov iz jantara, tudi predilno vreteno iz zelo čiste ilovice se je dobilo. Vse to – uhane, zapestnice in druge bronaste stvari (okoli 50 kosov) iz tega grobišča – hrani deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani.
Pa si oglejmo še zanimiv Žirovnikov opis Velike in Male Karlovice ter gradu Karlovec:
Jame Velika Karlovica, Mala Karlovica in Oknice leže ob vznožju navpičnih pečin Skalnatega griča pod Dolenjo vasjo. To so globoki, proti jezeru odprti, skalnati vhodi, kateri vodijo vodoravno pod gorovje. Te jame leže dosti više kakor jezersko dno. Zaradi tega morejo delovati in požirati le pri največji višini vode. Velika Karlovica se vzdiguje namreč 2,2 m, Mala Karlovica in Okence pa po 1,3 m visoko nad jezerska tla.
Mala Karlovica je sicer dosti manjša, a zaradi skoraj 1 m nižje lege požira delj časa. V njo izginejo ob povodnji dostokrat čolni, živali, lesovje in vozovi. Nad to jamo je stal nekdaj grad Karlovec. Le ime in nekaj malih ostankov zidovja je še ostalo od njega, ki so pa že porastli z mahom in grmovjam. Pripoveduje se, da se je nekdaj peljala grajska gospa gori v grad po klancu. Pot pod njo se udere, in ona izgine s kočijo in konji vred v jamo. Žalosten nad izgubo svoje žene je ukazal graščak grad podreti in jamo zasuti, sam pa se je preselil v druge kraje.
Žirovnik v knjižici opiše tudi znano zgodbo o nesrečni ljubezni med Šteberškim sinom in Karlovško hčerjo. Ker je bila verjetno že obdelana v starih slikah, jo tu le omenjam.
Razglednica je bila odposlana 25 junija 1944, ko je Italija že kapitulirala, na italijanski znamki je še vedno pretisk Ljubljanska pokrajina. Po žigu sodeč je bila oddana v Ljubljani, na njej pa je tudi žig pošte Horjul, kamor je bila namenjena.
Viri:
- Marija Perko, Jožica Umek
- Jožef Žirovnik, 1898. Cerkniško jezero.
- Andrej Likar, 1863. Cerknica in njena okolica. Novice gospodarske, obrtniške in narodne.
Kraj: Dolenja vas
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 11. 6. 2020
Oblika: razglednica