Nakladni panji v sadovnjaku.
Razstava Brata Jager, 2010 – pano 4
Franc Jager – čebelar
Čebelar Franc (Francis) Jager se je osnove čebelarstva in sadjarstva naučil od nadučitelja Ivana Poženela v šoli na Uncu.
Franc Jager je s čebelarstvom obširneje začel v župniji St. Bonifacius po letu 1908. To je bilo lepo kmečko področje in Francis Jager je tu dokupil 40 akrov sveta na robu sv. Bonifacija in zgradil čebelnjak, saj je bilo območje odlično za čebelarjenje.
Na prejšnjem mestu v St. Elizabeth je imel težave, ker so bile čebele preblizu prebivalcem in so ti njegovemu čebelarjenju nasprotovali, ker so se bali čebeljih pikov. Dopovedoval jim je, da čebele ob rojenju ne pikajo, pa ljudi ni mogel potolažiti. Tudi za izletavanje so imele čebele premalo prostora. V St. Bonifaciusu je število panjev povečal na okrog 100 in njegovo uspešno čebelarjenje je ugodno vplivalo na okolico. Uvrstil se je med priznane vodilne čebelarje in strokovnjake za čebelarstvo. Svet državne univerze v Minneapolisu ga je 1913. izvolil in povabil za prvega profesorja čebelarstva na kmetijskem oddelku (Department of Agriculture). Tako je naš rojak Francis Jager med prvimi Slovenci dosegel čast univerzitetnega profesorja v Ameriki. Bil je eden najodličnejših minnesotskih čebelarjev. Imenovali so ga za predstojnika odseka za čebelarstvo in vodjo kmetijske poskusne postaje (Agriculture experimental Station of State University), nazadnje pa še za svetovalca na kmetijskem ministrstvu. Poleg tega je v Minnesoti s poljudnimi govori, predavanji, tečaji in zborovanji oral ledino ter prigovarjal državljanom, da čebelarstvo kot postranska panoga kmetijstva in kot ljubiteljska dejavnost prinaša dobiček in zadovoljstvo. Iz njegovih nastopov in sodelovanja z ljudmi je očitno, da je bil zelo priljubljena in očarljiva osebnost.
Prve članke je Francis Jager objavil že pred prvo svetovno vojno v ameriških čebelarskih glasilih, in če bi hoteli sestaviti Jagrovo bibliografijo, bi morali pregledati posamezne letnike American Bee Journal, Gleanings, Bee Culture ter Special Bulletin, ki ga je izdajala kmetijska poskusna postaja Univerze v Minnesoti. Med njegovimi deli najdemo predvsem članke o čebelarstvu. V svoji stroki je dosegel najvišja priznanja in sloves vrhunskega strokovnjaka po vsej Ameriki. V sosednjo Kanado so ga povabili, da je predaval posamezna poglavja iz čebelarstva na univerzi v Regini. Jager je objavil v University of Minnesota Agriculture Extension Division Bulletin dosežke svojih raziskav “O obnašanju in aktivnosti čebel” (Habits and Activities of Bees). V drugih razpravah in poročilih je obravnaval območja, razmere in možnosti za čebelarjenje v državi Minnesota. Poklicna glasila čebelarskih organizacij so bila polna drobnih vesti, navodil in opisov njegovih izkušenj, še bolj pa so zanimiva njegova poročila in pisma s potovanj po raznih krajih ZDA. Obiskal je več čebelarjev, ki so imeli tudi po več kot tisoč čebeljih družin. Čebelarjem v Quinnu je poslal 12 matic italijanske čebele za parjenje s troti kranjske čebele. V čebelarni Cook so tedaj že uspešno umetno oplojevali matice. Sam se je posvetil selekciji, vzreji in razširjanju čebeljih matic ter pridelovanju medu v satju, ki je imelo višjo ceno kot točen med. Radijske oddaje, ki so imele izobraževalni namen, so januarja 1926 v program vključile šest nadaljevanj, ki jih je napisal Francis Jager. V eni od Jagrovih razprav o čebelah je opozoril na gospodarski pomen čebelarjenja, opisal delo čebelarskih organizacij in na kratko pojasnil nekatere biološke osnove čebelarjenja. Ekonomska vrednost čebel je dvojna: dajejo med in vosek in so obenem opraševalke cvetov, zato igrajo pomembno vlogo tudi pri pridelavi sadja in semen. Ves čas je bil povezan tudi s slovenskimi čebelarji.
V SČ 1926 je bil objavljen zanimiv članek:
Slovenski čebelar v Ameriki. (Po »Slov. Narodu«.) American Bee Journal. Iz članka posnemamo: Duhovnik, strokovni čebelar, kmetovalec, ravnatelj preizkuševališča in profesorja na univerzi, načelnik čebelarskega oddelka na preizkuševalni postaji na kmetiji Minesotske univerze. Zgodovina njegovega življenja je polna romantike. V njej je vpletena povest o njegovi študiji čebele, ki mu je življenjska naloga. Končal je študije v semenišču sv. Tomaža v Minnesoti ter bil posvečen za duhovnika. Čarobnega vpliva, ki so ga čebele od zgodnje mladosti imele do njega, pa se ni mogel iznebiti. In tako se je vrnil k njim in postal je načelnik čebelarske znanosti.
Foto: Miloš Toni
Zanimiv je naslednji zapis o poti od doma v čuvajnici nad Ivanjem selom do šole na Uncu:
»Od svojega šestega leta že se je priučeval čebelarstvu vseh civiliziranih dežel. Francis Jager se je rodil v hribih Jugoslavije. V šolo je moral vsak dan pet milj daleč hoditi z visokega gorovja doli med pašami in gozdi preko vrhov in slemen, kakor s pisano preprogo pogrnjenimi stopnicami. Velika daljava od doma ga je prisilila, da je jemal s seboj kosilo, ki je bilo večinoma fižol. Učitelj je imel več čebelnih panjev, ki so tičali v luknjah, vdelanih v zidovje šole. Mali Franček je pazil na izlet rojev, in če se je to pripetilo, je poklical učitelja. Če je opravil to delo dobro ter kričal, kar je mogel, mu je učiteljeva žena postregla s kruhom in presnim maslom«. »Moj učitelj je bil genij,« je rekel duhovnik oče Francis, »on nas je učil ljubiti prirodo ter jo razumevati. Le njemu se imam zahvaliti, da sem danes prirodoslovec.«
Še iz članka SČ 1929.
»V St. Bonifaciusu ima Jager svojo čebelarsko knjižnico. In kakšna je ta knjižnica! Boljše, popolnejše in številnejše nima nihče v Ameriki. Seveda je v njej zastopan tudi Slovenski čebelar Janša. Obiskovalcev – ljubiteljev čebelarstva ima vedno dovolj, posebno iz dvojnega mesta Minneapolisa – St. Paula. Včasih se tudi nekoliko pošali z njimi. Tako jim n. pr. pripoveduje, kako ima čebele izučene, da ga na besedo, na žvižg ali samo na migljaj ubogajo. Pokaže jim roj, ki se baš prši iz panja. Roji so pri njem poleti prav številni. Obiskovalci so vsi zaverovani v njegovo razlaganje. Pa jih vpraša: »V kateri panj naj se roj vrne?« Ko obiskovalci odločijo, spusti Jager vanj matico, ki jo je že prej ujel, potem pa zažvižga roju, ki visi na veji, in mu s prstom pokaže, rekoč: »Koj se mi spravi v tale panj!« Seveda ga roj, ko se zave, da matice ni med njim, rad uboga, obiskovalci pa se čudijo in potem glasno širijo slavo očeta Jagra.«
Francisa Jagra so med prvo svetovno vojno, 1917 leta, poslali na Balkan, na solunsko fronto. Po vrnitvi s solunske fronte 1918. leta je Francis Jager še 10 let predaval čebelarstvo na minnesotski državni univerzi. Kot profesor je imel več priložnosti za razvoj čebelarske stroke in organizacijo čebelarstva raziskovalnega in podjetniškega tipa. Že kot zasebnik je preizkusil razne evropske panje, med njimi panj AŽ, od ameriških pa Dadan-Blatov in Langsthrot-Rootov sistem čebelarjenja. Odločil se je za slednjega, ker je preprost, cenen in uspešen, saj omogoča največje donose kakovostnega in sortiranega medu. Jager bi najraje čebelaril s kranjskimi čebelami, ki so pridne in snažne, ki najbolj enakomerno gradijo in zapolnjujejo med. Iz Slovenije je dobil satje, pokrito z belimi kapicami, in nekaj matic, ki so se mu skrižale. Preizkusil je kavkaško čebelo, vendar je ni priporočal, ker preveč lepi satje, da je prav težko dobiti lep, snažen in čist med. Zato se je Jager odločil za tripasaste italijanske čebele. Francisa Jagra so 31. oktobra 1928 na njegovo željo upokojili.
Poleg čebelarjenja se je Jager ukvarjal s sadjarstvom in vrtnarstvom ter prejel nekaj diplom za delo ter priznanj za razstavljeno sadje in zelenjavo. Zadnja leta je Francis Jager prek zime zaradi boljših podnebnih razmer in umika pred hudim mrazom prebil pri čebelah, ki jih je namestil v Lousiani v Alexandriji, kjer je imel čebelnjak za vzrejo čebel in matic za svojih 300 panjev v Minnesoti. Tudi leta 1940 je prišel v Aleksandrijo in bil na obisku pri škofu Danielu Desmondu. Na tem kratkem obisku je zbolel in v bolnišnici 30. 1. 1941 umrl.
Viri:
- Franci Dovč: Francis Jager – duhovnik in čebelar. Vrhniški razgledi 4, Muzejsko društvo Vrhnika, 2003.
- Karel Rustja: Drobci o čebelarstvu in železnici; Slovenski čebelar.
- Marjan Papež: Zgodovina čebelarstva; Slovenski čebelar.
- Slovenski čebelar, 1926, 1929.
- Andrej Šalehar: Slovenske čebelarske knjige in tisk do leta 1945 ter čebelarska knjižnica Franca Jagra.
- Miroslav Juvančič: Kronika čebelarstva na Rakeku.
Kraj: Unec, Minnesota
Datum: 1877, 2020
Avtor: neznan, Miloš Toni
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: —
Oblika: fotografija (pano), barvna fotografija