1936 Rakek – Blagoslov temeljnega kamna

Rakek, 16. junija – Dan, ki bo v zgodovini Rakeka zapisan z zlatimi črkami, je bila pretekla nedelja. Tedaj je bila namreč v Cerknici birma in ob tej priliki je škof dr. Rožman tudi blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev na Rakeku. V predvojnem času je bil Rakek le majhna vasica. Cerkev, ki je bila postavljena pred več 100 leti, je bila pač tistim časom in številu tokratnih prebivalcev primerna. Kajti takrat si gotovo ni nihče mislil, da bo kdaj potekala državna meja ravno za Rakekom. Ko pa je do tega prišlo, tedaj se je začela ta mala vasica hitro večati, postajati vse lepša in lepša, tako da zdaj nalikuje kar majhnemu mestecu ali večjemu trgu. S tem naraščanjem pa je rastla tudi potreba nove cerkve. Toda prišli so slabi časi, na zidavo kakšne večje stavbe ni bilo možno misliti. Toda Rakovčani se niso ustavili. Šli so in nabirali darove ter pričeli graditi. Sami so vozili kamenje iz bližnjih kamenolomov in tudi delali so. Pa ne le sedanji prebivalci Rakeka, tudi oni, ki bivajo v tujini, niso pozabili domačinov. Poslali so darila, kolikor ja bilo pač v moči posameznika. Šlo je, šlo a končno se je ustavilo. Viri so pošli in sedaj čakamo novih. V nedeljo popoldne se prevzvišeni pripeljali iz Cerknice v spremstvu več duhovnikov. Rakovčani so ga čakali pred pokopališčem, kjer je gospod škof izstopil. Po izrečeni dobrodošlici so šli na pokopališče, od tu pa v cerkev, kjer je bila kratka adoracija. Po adoraciji je prevzvišeni vzidal ustanovno listino in vse ostalo. Po izvršenem obredu je škof nagovoril navzoče in jih bodril, naj započeto delo veselo in korajžno nadaljujejo. Po končanem govoru je bilo cerkveno darovanje. Rakovčani ne bodo obupali, ampak bodo napeli vse sile, da bo tako kmalu postavljena cerkev Srca Jezusovega, ki jim bo poplačalo vse njihove žrtve in dela.”

Za gasilce pa vemo, da so bili Unški, planinski in rakovški.