Na sliki je cerkniški ansambel Stalaktiti, med nastopom na prvomajskem plesu v Brestovi menzi. Zgodilo se je v petek, 1. maja, pred natanko petdesetimi leti.
Menza je bila priljubljen prostor za mladinske plese, tu je ansambel nastopal večkrat. Plesi, praznične, gasilske, ribiške in druge veselice so se odvijale tudi v Ribiškem kotu na jezeru, na verandi cerkniškega hotela, v dvoranah – kulturnih domovih v Grahovem, Planini in v Novi vasi, pa v domu JLA v Velikih Blokah in Pivki, v restavraciji v Prezidu, domu v Tršćah in drugje. Vse so bile zelo obiskane.
Na odru je druga zasedba skupine Stalaktiti, ki je nastopala od februarja 1970 do aprila 1972 in smo jo enkrat že predstavili. Stena za odrom je obložena z ivernimi ploščami, tudi dvignjeni oder so le iverke, položene na moralih. Kadar se je Ivan spozabil in preveč navil bas, se je vibriranje po podu preneslo prav na moje podplate. Tudi orgle so podložene z ivernimi ploščami, tako da je bila klaviatura dovolj visoko in sem lahko igral stoje – kar je bilo takrat kul. To je eden mojih prvih nastopov, zato igram še na orgle tipa Höhner. To so tiste, ki jih je ansambel kupil na kredit, nanje je sicer igral moj predhodnik Janez Žnidaršič, jaz pa le toliko, da smo zame kupili nove, model Eko Tiger. Pred orglami stoji na tla položena frajtonarica, harmonika Ivana Karošca, ki je bil to rundo prost. Za pevcem leži na običajen stol položen ojačevalec, 100-watni Geloso, ki je ozvočil vse priključene instrumente in glasove. Za današnje razmere prav neverjetno!
Program ansambla se je takrat delil na “domače” in “moderne” skladbe. Pod domače je štela slovenska narodnozabavna glasba, ki jo je pokril harmonikar Ivan Karošec, ob podpori ritem kitare in basa. Slovenski del je bil dobro zastopan tudi v “modernem” repertoarju, recimo skladbe takrat najbolj popularnega benda Kameleoni (V sjaju izgubljene ljubezni, Too much on my mind) in Dekameronov (Sava šumi). Popularne so bile še Bele vrane, Delial, Tomaž Domicelj, Lado Leskovar, Braco Koren itd. Stalaktiti smo ustvarili tudi več svojih avtorskih pesmi, ampak o tem kdaj drugič.
Na levi je izrezek iz ene od revij, ki so objavljale lestvice najbolj popularnih hitov. Bralci so s kuponi glasovali za najboljše melodije tedna in jih nato poslušali v radijskih oddajah, recimo ob petkih v Top-Pops 13 na prvem programu Radia Ljubljana. Popularna glasba je prihajala z zahoda in iz živahne jugoslovanske glasbene produkcije. Lestvice so bile tudi naš vir idej za čim bolj aktualen repertoar.
Poleg večernega programa Radia Luxemburg, ki je predvajal res zadnje, vroče svetovne hite.
- Izjemno priljubljena je bila skupina Pro Arte: Lola, Pruži mi ruku ljubavi, Sam na svjetu, Čokolino, Nemoj draga plakati in Dolina našeg djetinstva.
- Pred njimi so tak ugled uživali Crveni koralji: Ruže su crvene, Uhvati vjetar, Mnogo značiš za moj život draga.
- Za njimi pa Mišo Kovać: Više se nečeš vratiti, Čemu da živim, Mama Juanita.
- Pa še Kićo Slabinac: Zbog jedne divne crne žene, Dječak je tužan i sam.
- Omenimo še tri znane: Marijana (Dubrovački trubaduri), Sve ove godine (Indexi) in Trla baba lan (Korni grupa).
Še nekaj pesmi iz zahodne produkcije:
- V tujini je takrat eksplodirala skupina CCR (Creedence Clearwater Revival): Bad Moon Rising, Hey Tonight, Up Around The Bend, Proud Mary, Have You Ever Seen The Rain.
- Večnih hiti in nekateri nabrani iz top-pops lestvic so bili: Hey Joe (Hendrix), Last Time, Satifaction (Rolling Stones), Ob La Di Ob La Da (Marmalade), Green Grass of Home, Delilah (Tom Jones), Bella Belinda (Giani Morandi), In the Year 2525 (Zager and Evans) …,
- … v instrumentalni izvedbi pa Je t’aime-moi non plus (Jane Birkin), Popcorn (G. Kingsley), Whiter shade of pale (Procol Harum) itd.
In prav na koncu, potem ko se je skupina z besedami: “Lahko noč vam želi naš ansambel!” poslovila od plesalk in plesalcev, je bila na sporedu še zadnja pesem, ki jo je sicer pel Peter Holm: Monja! Takrat so šli na plesišče tudi najbolj neodločni plesalci, saj je bila zadnja priložnost, da se primerno poslovijo od simpatije ali izbrane plesalke.
Od leve:
- Ivan Najger, bas kitara,
- Bojan Štefančič, orgle.
Kitarist Čedomir Banjac je ravno dobro odšel k vojakom, njegova zamenjava Darko Lesar pa se nam spomladi še ni pridružil. Na sliki manjka tudi Ivan Karošec – Slak, ki je to rundo prost.
- Tone Petrovčič – Tonin, vokal.
- Ivo Godeša – Blažič, ritem kitara in drugi vokal. On je tudi pred kratkim izbrskal to fotko in še nekaj drugih, ki jih doslej še nisem videl.
- Miro Jenček, bobni.
Vsi smo oblečeni v enaka oblačila, kroj za nastop: pisano-rožnate svetleče srajce in rjavordeče hlače na zvon. Kasneje se je enoten način oblačenja počasi opuščal.
Datum nastopa: 1. maj 1970.Slovarček:
- moral: tramič, žagan les s kvadratnim prerezom
- kul (cool): frajersko, modno
- runda: zaokrožen sklop pesmi, ki mu sledi kratek premor
Viri:
- člani ansambla: Miro Jenček, Tonin Petrovčič, Čedomir Banjac in Ivan Najger
Kraj: Cerknica, Brestova menza
Datum: 1. maj 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Ivo Godeša
Skenirano: 24. 02. 2020 in 25. 02. 2020
Oblika: fotografija, časopisni izrezek