Mama si je vedno želela ob mali maši na Planinsko goro. Žalostno, toda resnično, še nikoli nisem bila tam. V resnici niti ne vem, kod se gre. In kot običajno, ko je šlo za romarske poti, je ni hotel nihče peljati. Potem je enkrat rekla mojemu nezakonskemu možu in on je to opravil z veseljem. V cerkev pa ni šel. Ta čas, ko je bila mama pri maši, je on nabiral gobe. Pa kako jih je bil vesel. Mama pa tudi. On je dobil gobe, mama pa podobico v spomin na obisk Planinske gore 8. septembra 2002.
Ljudski glas pravi, da naj bi bila cerkev na Planinski gori že sedma na tem mestu. Postavili so jo leta 1657. Sledila so najbolj množična romanja. Prihajali so od vsepovsod: z Goriškega, Tolminskega, iz Istre, Dolenjske, predvsem pa Notranjske. Sledila so leta, ko je bila cerkev zapuščena. Ker je na samem, tudi večkrat okradena. V prejšnjem stoletju pa je ponovno zaživela.
Posebno slovesnost so obhajali, ko je bila blagoslovljena nova podoba. V glavnem oltarju je najprej stala Metzingerjeva slika, ki jo hranijo v župnijski cerkvi v Planini. Sedaj je tam slika Jurija Tavčarja iz leta 1881. S to sliko je zastrta osrednja oltarna niša s sliko Marije, ki pod svojim plaščem varuje vernike vseh slojev in nosi napis »PERBESHALISHE GRESHNIKOV 1849«. Napravil jo je Luka Čeferin.Stoji Planinska gora tam
Na njej je krasen božji hram.
Kako je cerkev sem prišla,
Pove nam pravljica le-ta:
Živel je grof pod goro to,
Ki hodil je na lov v goró.
Neko gre čisto sam lovit,
Še predno se zaznal je svit.
Čez grič in plan je pse drvil,
A ves napor zastonj je bil,
Utrujen zgrudi se na tla
In se oddahne, okrepča.
Nato pa spet hiti na lov,
Da ne bi prazen šel domov.
Iz šume jelen pridrvi
In tik pred grofom obstoji.
Grof petelina brž napne —
A jelen jo naprej udre.
In grof ga dalje je sledil,
Dokler ni ves utrujen bil.
Ko hoče iti pa domu,
Ne more najti ve tiru.
Tak dolgo poti je iskal,
Da mrak je že na zemljo pal.
Tedaj obljubo naredi
In jo Mariji izroti:
Tod Bogu zidal hišo bom,
Če me privedeš spet na dom.
Nato zaspi grof prav sladko,
Nad njini pa čulo je nebo.
Ko zjutraj se iz sanj vzbudi —
Pred njim že grad njegov stoji.
V spomin rešitve čudne te
Sezida cerkev vrh gore.
Viri:
- http://www.kam.si/romarske_cerkve/planinska_gora.html
- Boleslav (01.11.1902). Planinska gora. Angeljček, letnik 10, številka 11. URN:NBN:SI:doc-PPRO4T0U from http://www.dlib.si
- http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/55/20/20
- https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164822/
Kraj: Planinska gora
Datum: 1849, 2002
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 3. 2020
Oblika: tiskovina