Glasbena šola je imela manjši »orkester« harmonik. Slika je z nastopa na osrednji proslavi 28. 11. 1959 v Kulturnem domu na Rakeku.
Na sliki sta dva detajla, ki se mi zdita omembe vredna. Prvi detajl, za harmonikarji so vidni leseni doma izdelani praktikabli, na katerih so nastopali pevski zbori. Drugi detajl so hlače, v katerih sem oblečen. Hlače je izdelal moj oče krojaški mojster in se imenujejo pumparice, hlače, ki imajo pod kolenom stisnjeno hlačnico z gumbom za zapenjanje. Tak kroj je bil zelo redek, zato jih tudi omenjam.
Kot zanimivost še to: po letu 1960 so samoiniciativno ustanovili kvintet v sestavi Anton Černe harmonika, Tone Debevec pozavna, Marjan Debevec trobenta, France Filipčič kitara in Danči Pavlin Gabrenja klarinet. Po pripovedovanju Antona Černeta so tedaj igrali 48 Avsenikovih skladb. Nastopali so predvsem priložnostno.
29. november smo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji praznovali kot Dan republike. Na ta dan je namreč leta 1943 v Jajcu potekalo drugo zasedanje AVNOJ-a oz. Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, na katerem so sprejeli odlok o ustanovitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Dan republike je bil šest desetletij eden največjih praznikov v SFRJ. Praznik so zaznamovali dela prost dan, šolske prireditve in koline.
Velike zmage NOV po kapitulaciji Italije, uničenje četniške vojske ter priznanja, ki so jih poleti in jeseni 1943 dali zavezniki NOB, so omogočili II. zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. in 30. novembra 1943, kjer so se zbrali vsi narodi Jugoslavije. Zasedanja se je udeležilo 17 slovenskih predstavnikov. Sklep o povojni federativni ureditvi Jugoslavije je bil, kot menijo zgodovinarji, pomemben dogodek v razvoju slovenske državnosti. Na njem so na Titov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi so odrekli pravico predstavljati jugoslovanske narode in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ), Josipu Brozu pa na predlog Moše Pijada podelili naziv maršala.
Po koncu vojne leta 1945 se je obletnica drugega zasedanja praznovala kot državni praznik – dan republike. Praznovanje je trajalo dva dela prosta dneva z različnimi slovesnostmi v vseh glavnih mestih nekdanje republike. Podeljevali so priznanja, otroci so dobivali rdeče pionirske rutice in tako postajali pionirčki, praznik pa je zaznamovala tudi obilica jedače in pijače.
“Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi, da bom ljubil svojo domovino in vse njene bratske narode.” (Pionirska zaobljuba)
Dan republike ni preživel razpada SFRJ niti v eni republiki nekdanje skupne države, razen v Srbiji, kjer so ga ukinili šele leta 2002.
Na sliki od leve:
- Miroslav Juvančič in
- Jadran Uršič.
Na sliki od leve:
- Irena Beričič,
- Srečko Rychli,
- Anton Černe.
Slovarček:
- praktikabel: odrska konstrukcija za nastopajoče, np. pevski zbor
- SFRJ: kratica za nekdanjo državo (Socialistična federativna republika Jugoslavija)
Viri:
- Zgodovinski portal: Dan republike
- Anton Černe
Kraj: Rakek
Datum: 28. 11. 1959
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 7. 1. 2020
Oblika: fotografija