Gledamo poročno sliko enega od bratov Martina Puntarja. Eden njegovih bratov je živel v Ivanjem selu, drugi v Logatcu. Martin je imel gostilno »Pr’ mostu«. Bila sta sposobna in cenjena človeka, oba delovna. Martin je bil lastnik, gospodar pa je bila Ivana.
Kdo je gospodar in kako ljudje to pojmujejo? Neko sredo sem ravno prišla iz službe. Ura je bila šele pol osmih zvečer. Mama se je grela pri šporgetu, Sebastjan je večerjal. Montl sem obesila in torbo odložila, pri vratih je pa pozvonilo. Mama je rekla: »Kar ti pojdi, k glih stojiš.« Pa sem šla. Pred vrati soseda, ki je to tudi na gmajni. Vpraša, kje je gospodar. Ker je bila po atovi smrti to mama, sem ji rekla, da v kuhinji. Kar mimo mene se je zrinila notri in ko je za mizo zagledala Sebastjana, je rekla: »Aha, tukaj si,« in se nadalje pogovarjala z njim. Jaz sem pogledala mamo, ona se je nasmejala na eno stran k Drnovšek, jaz pa sem le skomignila z rameni. Pri nas se ve, da baba nima kaj komandirat. Sicer je pa prav, da se je z njim pogovorila, ker je prišla povedat, da imamo v gmajni sušico in jo je treba posekat. Mama je že ne bi mogla. Jaz bi se še lotila podiranja, ampak kaj ko mi ne pustijo delat z motorno žago. Menda sem tako nerodna kot »odprt foučk v žepu« – kot je rad rekel naš ata.
Spredaj:
- Martin Puntar,
- Ana Debevec,
- Ivana Puntar.
Mladoporočenca.
Starejša gospa v sredini je zelo podobna materi Ivane Puntar Mariji Gabrenja.
Podatke je zapisala Marta Mele, vnukinja Ivane Puntar.Slovarček:
- šporget: štedilnik
- montl: plašč za obleči, ne za kolo
- sušica: suha smreka
- foučk: nožič
Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: fotografija