Fotografija, ki jo je posnel Leon Mlakar, je nastala v Ložu v TOZD Inox v Kovinoplastiki Lož leta 1988.
Fotografija prikazuje delegacijo firme Roto, ki je obiskala Kovinoplastiko Lož. Med njimi je Wilhelm Frank, lastnik firme Roto.
Wilhelm Frank je živel skromno, patent, ki ga je ustvaril, pa daje kruh tisočem ljudem. Z Wilhelmom Frankom sva se večkrat srečala, prvič je bilo 25. 9. 1975, ko smo bili v Stuttgartu na slavju ob 50-letnici firme Roto in 25-letnici nogometnega kluba Roto. To je bilo malo pred otvoritvijo prvega Roto Loža v Novi vasi.
Na večerji v dvorani v športnem parku v Möhringenu me je želel videti in zvedeti nekaj podatkov o meni. Takrat sem bil star dobrih 27 let, on pa 72 (toliko sem zdaj star jaz). Moram reči, da je Frank naredil name izreden vtis. Povedal mi je, da je odšel od svojega doma star 15 let in mu je oče dal 20 mark. Od tedaj naprej je bil samostojen, odvisen sam od sebe. Tudi z ženo sta se na začetku težko prebijala skozi življenje.
Leta 1935 je patentiral okovje za vrtljiv, nagibni način odpiranja oken. Po drugi svetovni vojni je njegova dejavnost zacvetela. Njegov patent so uporabili mnogi drugi, tako da je danes okno z vrtljivo–nagibnim okovjem nekaj povsem običajnega.
Dejal je, da je imel v mladosti mnogo želja. Ko je kot mladenič hodil po Stuttgartu in gledal izložbe, si je želel imeti marsikaj. Dobesedno pa je rekel: »Sedaj, ko imam denarja na pretek, pa želja nimam več. Kaj pa potrebuje star človek. Očetovih 20 mark pa še vedno hranim«.
Najino zadnje srečanje je bilo leta 1988, ko je bil Wilhelm Frank zadnjikrat v Ložu. Star je bil že 85 let. Vedno je govoril o širjenju sodelovanja. Bil je vizionar, ki je vizioniral s svojim denarjem za razliko mnogih “vizionarjev”, ki vizionirajo velikokrat neuspešno s tujim, mnogokrat nakradenim denarjem in si v svoji samozaverovani egoistični miselnosti domišljajo lastno pomembnost in nezmotljivost.
* * *
Poleti leta 1974 je Wilhelm Frank prvič obiskal Kovinoplastiko Lož. Prišel je s Krka, kjer je preživljal dopust v Haludovu. V Haludovu se je nekega dne proti večeru v kratkih hlačah, star 71 let, sprehajal po mestu. Bil je navdušen ljubitelj avtomobilov Mercedes. In tak je, skozi zaprto šipo zelo od blizu, opazoval notranjost novega Mercedesa, ki ga še ni videl. Hodil je okrog avtomobila in z zanimanjem opazoval tudi zunanjost tega vozila.
Kar sta k njemu pristopila dva hrvaška miličnika in zahtevala dokumente. Frankovi dokumenti so bili v hotelu. Frank ni znal niti ene hrvaške besede, miličnika pa niti ene nemške.
Normalnemu človeku se ni zdel Frank, kakršen je bil, prav nič sumljiv. Miličnika pa nista odnehala. Z vso strogostjo in brutalnostjo sta ga vklenila in odvlekla na postajo milice. Pa tudi tam ni znal nobeden nemško. Sedem ur so imeli tovarnarja zaprtega kot kriminalca, preden so ga spustili.
Prvo minuto, ko je bil spet na svobodi, je prekinil dopust na Krku in odpotoval domov.
Tu so:
- Siegfried Riegel – predsednik uprave firme Roto,
- Elfriede Frank – žena Wilhelma Franka in soustanoviteljica firme Roto,
- zadaj eden od obiskovalcev in na desni
- Wilhelm Frank – lastnik firme Roto.
Tu smo:
- Vojko Kučina – predstavnik firme Roto v Jugoslaviji,
- Dušan Gogala in
- Rudi Monai – predstavnik firme Roto v Avstriji.
Ogledujemo si faze izdelovanja pomivalnikov po tehnologiji monoblok.
Zabeležil sem datum.Kraj: Lož
Datum: 1988
Avtor: Leon Mlakar
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 21. 1. 2019
Oblika: fotografija