Tone Gornik mi je z njemu značilnim, nekoliko hudomušnim nasmeškom pripovedoval:
»Veš, bili smo sami taki mladi kebri. Takrat sem bil v Zaščitni četi
4. bataljona KNOJ. V glavnem so bili na patrolah in stražah.«
»Bilo je septembra 1945. Približno 150 mladih partizanov nas je stražilo grad Strmol. Prišli smo iz Ljubljane. Takrat je bila na gradu celotna jugoslovanska vlada s Titom na čelu. Za kakšna dva tedna ali nekaj več so se umaknili iz Beograda, razloga za njihovo začasno selitev do danes nisem ugotovil.
Naša enota je bila zadolžena za zaščito. Razporejen sem bil na stražarsko mesto na glavnem vhodu kakih 200 m od gradu. Še se spomnim masivnih lesenih vrat, ki sem jih odpiral in zapiral. Ko sem prišel na stražarsko mesto, me je stražar, ki sem ga zamenjal, opozoril: “Stari je šel pravkar ven s šoferjem. Najbrž se bo kmalu vrnil, glej, da ne boš zaspal!”
Samo na zid sem se naslonil, pa sem z brzostrelko na prsih kar stoje zaspal. Zbudil me je Tito z besedami: “Dal’ si zaspao, dečko?!”
Uh, me je bilo strah, kakšne bodo posledice tega dogodka, kakšna kazen bo. Komandir zavarovanja je bil neki podpolkovnik, majhen a hud. Na raportu mi jih je dobro napel. Na srečo še nisem bil polnoleten in to me je rešilo pred kaznijo.
Vseeno so me prestavili. Nisem več stražil na vhodu. Od tedaj naprej sem imel stražarsko mesto pri rezervoarju. Ta je bil v gozdu, odmaknjen, in tam nisem bil tako na očeh. Sem in tja sem lahko tudi malo zadremal.«
Fotografija je nastala le nekaj mesecev pred opisanim dogodkom.
Viri:
- Tone Gornik
Kraj: Ljubljana (foto), Strmol (zgodba)
Datum: maj 1945
Avtor: Ančka Levar
Zbirka: Tone Gornik
Skenirano: 5. 6. 2019
Oblika: fotografija