1930 Rakek – Na kredo

Je bila beležnica res temu namenjena, ali pa nečemu drugemu, ne vemo, ampak končala je kot nakupovalni seznam oziroma seznam kupljenih stvari, ki jih kupec ni plačeval sproti, temveč enkrat mesečo, kar je s podpisom in žigom potrdil Anton Demšar, ki je imel na Rakeku trgovino z mešanim blagom.

Pred drugo svetovno vojno je bilo običajno, da so ljudje kupovali na kredo in pili tudi, dokler je bil oštir dobre volje. Na kredo pomeni na kredit, na upanje, ker je prodajalec vedno upal, da bo res dobil plačilo. Velikokrat se ga res ni dalo nasamariti, ker če enkrat nisi plačal, potem nisi več dobil.

»Pomen zveze na kredo je nastal po nekdanjem načinu zapisovanja dolga, kredita s kredo na desko, tablo, sod, vrata. Na tako zapisovanje kaže naslednji citat: In pa, da me štacunar, ko mi sladkor in petrolej na kredo piše, ne bo opeharil. (Bertold Brecht – M. Šmalc, ID I, 1962, 63) Po enaki predstavi so nastali nemški frazemi in der Kreide stehen, in der Kreide sein ‘imeti dolgove’, in die Kreide geraten ‘narediti dolgove’, mit doppelter Kreide anschreiben ‘ogoljufati dolžnika z računom za previsok dolg’. V zvezi z zadnjim je navedek: Hudičevi oštir me je s kredo osleparil. (France Bevk, Ljudje pod Osojnikom, 10)«

Danes greste v trgovino s kartico, še nakupovalne torbe večina ne vzame s seboj. Nakupovalnih listkov nikdar ne vidim v nikogaršnjih rokah, tudi v svojih ne. Ko je bil še na Rakeku Tuš, ki ga zelo pogrešam, predvsem zaradi trgovk, sem vedno kupovala tam in običajno naletela tudi na kolegico z njenim možem. Po mojem bebavem pogledu sta vedela, da razmišljam, kaj moram še kupiti, ker je listek ostal doma na mizi. Vedela sem, da moram npr. kupiti tri stvari, dveh sem se spomnila, tretje ne in praviloma sem namesto te zadnje kupila tri druge, nepotrebne stvari. Ko sem prišla pred domačo hišo, sem se pa spomnila tudi tretje. Nekega jutra smo se ponovno srečali in že od daleč sem jima mahala: »Lej, mam list’k, ma list’k!« »Ja,« je rekel kolegičin mož, »samo glej, da ga boš doma tudi iz žepa dala, da ne boš kot naš sosed, ki je trikrat ene in iste stvari kupil, ker je pozabil listek stran vreči.«

Sem pa videla prav v tej trgovini najbolj originalen nakupovalni seznam. Zidar, ki so ga sodelavci poslali po malico, je imel potrebne stvari napisane na deščici s tesarskim svinčnikom, ki ga je tudi imel s seboj in nakupljene stvari sproti črtal.