V Zgodovinskem arhivu Ljubljana sem leta 2007 v škatlah KLO Unec in Rakek naletel tudi na zanimiv zapisnik o pregledu in zapečatenju knjižnice generala Maistra v njegovi hiši na Uncu leta 1946.
Zapisniko zapečatenju privatne knjižnice generala Majstra na Uncu pri Rakeku.
Na pobudo KLO Unec, da se zavaruje knjižnica pok. generala Majstra na Uncu je okrajni prosvetni odsek OLO Rakek pozval okrajni odsek za notr. zadeve Rakek in KLO, da skupno s prosvetnim odsekom pregleda privatno knjižnico generala Majstra in jo zapečati.
Pri pregledu se je ugotovilo, da je vseh knjig v knjižnici okrog 800 in to vezanih. Med njimi največ nemških. Te knjige so spravljene v 8 delni omari s steklenimi vrati. Poleg te je manjša knjižna omara z broširanimi knjigami.
Na teh omarah je 6 raznih kipov in 6 vaz in vrčev iz porcelana ter 1 nagačen pav. Po sobah hiše generala Majstra je 8 umetniških slik (tihožitje 3 slike, zgodovinski 2 sliki in 3 pokrajinske).
Knjižnica se zapečati dokler ne bo rešeno vprašanje lastništva te knjižnice.
Smrt fašizmu – svobodo narodu!
Unec, dne … 1946
Žig: Okrajni narodni odbor RakekNavzoči:
Okrajni prosv. ref.: Konc Jakob l. r.
Za KLO Unec: Udovič A. l. r.
Za postajo NM Rakek: Svetek Alojzij l. r.
General Rudolf Maister je imel, poleg izredno bogate knjižnice v Mariboru, obsežno knjižnico tudi v hiši na svojem posestvu na Uncu. Mogoče je kaj knjig general Maister pripeljal s seboj iz Maribora, skoraj gotovo pa je, da je knjige iz leta 1946 zapečatene knjižnice, podedoval po stricu Lovru Šebenikarju (1836-1915) in teti Matildi Šebenikar (1847-1933), pesnici, pripovednici in narodni delavki. Tako Lovro kot Matilda sta bila narodno zavedna, aktivna sta bila v Družbi Cirila in Metoda.
Lovra Šebenikarja večkrat omeni Učiteljski tovariš kot učiteljskega dobrotnika, med drugim je odigral pomembno vlogo pri gradnji šole na Rakeku, bil pa je tudi med ustanovitelji gasilskega društva na Uncu. Matilda Šebenikar je bila članica in podpornica Matice Slovenske, podpirala je tudi slovenske visokošolce na Dunaju. Matilda Šebenikar je pisala v prve letnike revije Vrtec, pozneje v Slovenko, Zvonček in Edinost. Na osnovi tega lahko sklepamo, da sta imela zakonca Šebenikar gotovo tudi bogato knjižnico, ki je skupno s posestvom prešla v roke Maistrovim. Matildi in Lovru Šebenikarju je avgusta 1883 umrl sin edinec Adolf (1876 – 1883) in ker nista imela potomcev, sta hišo in posestvo zapustila nečaku Rudolfu Maistru. Leta 1946 na Uncu zapečatena Maistrova knjižnica je tako nekaj drugega kot Maistrova knjižnica v Univerzitetni knjižnici Maribor. Kje so danes te knjige?
Še tole, v knjigi Rudolf Maister – Sto let severne meje (2018) je zapisano na strani 271: Že kot srednješolec je uredil knjižno zbirko svojega strica.
Pesmi Matilde Šebenikar Tomšič imajo večinoma pripovedni in humorni značaj. Pa si poglejmo eno, ki je bila objavljena leta 1899 v Slovenki, št. 1.
Pa kam hitiš, soseda? kam Tebi se mudi?
Saj danes ni nedelja in k maši ne zvoni!«
»»Grem v bližnji trg k zdravniku, moj mož je zlo bolan.
Domača vsa zdravila rabila sem — zaman««.
»Si dala mu polaja in lipov’ga medu?
Smodnika z mlekom, hrena in volčjega sadu?
Če to ni pomagalo, naj pride koj zdravnik.
Le pojdi brž, da kmalu ozdravi Tvoj bolnik!«
Moža zdravnik pregleda in reče mu tako:
»Bolan je Tvoj želodec, zdravilo rabi to;
Tri žlice na dve uri, če točno bodeš vžil,
Pa v malo dneh boš zopet, kot prej bil čvrst in čil!«
»»Hudo bo to zdravilo, a jaz močno trpim,
Bom skušal, ako pojde, umreti se bojim.
Brž Micka k rešetarju in kupi šopa dva,
Na uri dve tri žlice; ni toljko jih doma.
Kdo vedel je, da spaka moč v sebi to ima
Jaz bil bi že pojedel vse žlice z zličnika««.
Desimira.
Te dni (november 2018) smo v medijih (RTV) zasledili naslednje informacije:
Maistrova knjižnica z znakom kulturni spomenik državnega pomena
Maribor, 22. novembra 2018 – Potem ko je vlada prejšnji teden razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, ji je minister za kulturo Dejan Prešiček danes predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke.
Maistrova knjižnica v Univerzitetni knjižnici Maribor je bila po številnih neuspešnih poizkusih pred dnevi razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, uradno pa se bo to zgodilo na Maistrov dan, 23. novembra. Nova vlada je prepoznala poseben pomen te knjižne zapuščine generala Rudolfa Maistra, razglasitev pa sovpada tudi s 100. obletnico bojev za severno mejo.
Kot izpostavljajo v Univerzitetni knjižnici Maribor, je na plodna tla padla šele četrta pobuda za razglasitev Maistrove knjižnice za kulturni spomenik državnega pomena. S pomočjo podpornikov nadgradili pobudo, ki jo je v 50 letih prejšnjega stoletja neuspešno podala že komisija pomembnih mož na čelu z Jankom Glazerjem, trudili pa so se vse od leta 2014.
Maistrova knjižnica je del posebnih zbirk Enote za domoznanstvo UKM. Nastala je, ko je oktobra 1998 družina generala Rudolfa Maistra (1874-1934), ki jo je zastopal generalov vnuk Borut Maister, podarila UKM-ju 5.970 enot knjižničnega gradiva. V njej so znamenita dela vseh pomembnejših slovenskih avtorjev ter izjemna zbirka slovenske periodike iz 19. in prve četrtine 20. stoletja. Med dragocenostmi so med drugim Dalmatinova Biblija, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske in dela Janeza Svetokriškega.
Kraj: Unec
Datum: 1946
Avtor: —
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka dokumenta Zgodovinskega arhiva Ljubljana