Na fotografiji je panorama Postojne s hribom Sovič na desni, kot jo je bilo videti proti koncu devetnajstega stoletja. Ocenjujem, da je bila posneta med leti 1896 in 1900. Oceno mi je omogočila dragocena knjiga Alenke Čuk z naslovom Postojna na prelomu stoletij [1]. V ospredju je parna žaga, ki jo je zgradil Fran Jurca ob Južni železnici, ki je povezovala Dunaj in Trst v takratni Avstro-Ogrski. Na levi ob progi lahko vidimo vodni napajalnik za parne lokomotive. Novega šolskega poslopja, levo od cerkve, še ni na fotografiji. Na razglednicah, natisnjenih po letu 1900, lahko že opazimo tudi novo šolo.
Moj prednik Andrej st. z Unca se je navezal na Postojno že v mladosti. Prav verjetno je, da je tja začel hoditi v šolo že okrog leta 1827. Na Uncu vse do leta 1857 namreč niso imeli šole, otroke so premožnejši posestniki pošiljali v Postojno ali v Ljubljano [2]. V času Ilirskih provinc je obstajalo okrožje Postojna, pod katero so spadali kantoni Postojna, Idrija, Logatec, Senožeče, Lož in Cerknica [3]. Zaradi bližine so bili ljudje usmerjeni k Postojni, kjer se je ustalil tudi Andrej st. in imel veliko družino. Na zadnji strani kartona, na katerega je nalepljena fotografija, sem opazil komaj viden zapis s svinčnikom: Draga Pepina. Sklepam, da je bila slika podarjena moji prababici Pepini, t. j. Josipini, roj. Vičič, manj verjetno njeni materi, ki je bila tudi Josipina.
Južna železnica mi obudi spomin na otroštvo, ko smo se še vozili z vlaki na parno vleko. Nekajkrat tudi po progi od Ljubljane proti Dunaju, od tam pa naprej vse do severne Moravske. Najbolj sem si zapomnil potovanje iz leta 1955, ko sem si lahko ogledal na Dunaju še prvotno železniško postajo – Južni kolodvor, prvo postajo nekdanje Južne železnice. Kmalu zatem so se odločili za novogradnjo, s katero so povezali Južni in Vzhodni kolodvor. Danes tudi tega ni več, ker ju je od oktobra 2014 dalje zamenjal Glavni kolodvor (Hauptbahnhof). Stara stavba kolodvora je takrat napravila name močan vtis, še posebno strešna konstrukcija v steklu nad kolodvorsko dvorano, ki sem jo zagledal po izstopu iz vlaka. Poznal sem naše kolodvore, do takrat pa še nisem videl, da bi vlak zapeljal kar v pokrito stavbo. Presenetila me je razsežnost tega poslopja. V primerjavi s to stavbo so se mi zdele naše železniške postaje neznatno majhne, najbrž tudi zato, ker sem bil otrok. Na Dunaju sem prvič poskusil banano, sadež, ki ga še nisem poznal, prav tako sem prvič videl semafor in gost promet na cesti Marije Pomočnice (Mariahilfer Strasse), ki me je kar vrgel iz tira. Doma sem srečal na cesti le sem in tja kakšen avto, tu pa je hrumela mimo nas cela reka vozil.
Med imenitnejšimi družinami v Postojni je bila tudi družina Jurca. Veleposestnik in veletrgovec Fran Jurca iz Postojne je leta 1896 na takrat še nepozidanem prostoru pod železniško postajo zgradil svojo parno žago. Leta 1903 je povečal žagalnico, dozidal kotlovnico, v prostorih nad njima pa uredil zabojarno. Delo na žagi, kjer so po komisijskih naročilih žagali predvsem jelovino za ladjedelnice v Trstu, je potekalo dvoizmensko po dvanajst ur. Žaga, ki je zaposlovala okrog petintrideset delavcev, je brez večjih sprememb delovala do začetka prve svetovne vojne. Nato jo je imel v najemu sin Adolf Jurca z družabnikoma, zatem pa še rodbina Windischgrätz. Zadnjim najemnikom je žaga pogorela, pogorišče je potem najelo za deset let lesno podjetje SCLABSA (Windischgrätzova družinska delniška družba) pod pogojem, da žago obnovi. Pred potekom najemne pogodbe je lastnik žage Fran Jurca leta 1926 umrl. Njegova hči je žago podedovala in jo prodala Windischgrätzovi firmi SICLA, ki je z njo upravljala do leta 1945. Kasneje je prešla žaga pod upravo Komisije za upravo narodne imovine [1].
Viri:
- [1] Alenka Čuk: Postojna na prelomu stoletij, Vrhnika: Galerija 2, 2006
- [2] Logaško okrajno glavarstvo, Zemljepisni in zgodovinski opis, Logatec 1889 – https://dlib.si
- [3] Postojinsko okrajno glavarstvo, Zemljepisni in zgodovinski opis s pridelanim zemljevidom, Postojina, R. Šeber 1899 – https://www.dlib.si
Kraj: Postojna
Datum: med leti 1896 in 1900
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: fotografija nalepljena na karton