Na enem delu športnega stadiona se odvija tekma v odbojki. Edini časnik, ki je pisal o 32. športnih igrah Ljubljanskega armadnega območja, je bil štajerski Novi tednik in se je zato osredotočil na rokomet, ker so zmagali Celjani. O drugih rezultatih niso preveč izgubljali besed.
V naslednjih šolskih letih smo bili tudi dijaki deležni nove pridobitve – stadiona, kjer smo lahko telovadili. No, ne lahko, bolj se nam ni dalo. Fantje so imeli svojega profesorja, dekleta pa svojega, ki je bil dobrega srca. Poslal nas je na stadion in rekel, naj odtečemo tri kroge.
Ne, smo se uprle, enega.
Tri.
Ne, enega.
No, punce, tri sem rekel.
Enega.
Pol pa dva.
Ne, enega, pol pa odbojka.
Prav, pa enega.
Kadar smo imele menstruacijo in se nam ni dalo telovaditi, no, pošteno povedano, dalo se nam ni nikoli, smo rekle, da smo »bolne« in smo lahko sedele in čvekale. Ene so bile bolne tudi po dvakrat na mesec in to po en teden. Potem pa našega enkrat ni bilo, pa ga je nadomeščal fantovski. Ene smo se postrojile na igrišču, en šopek pa je čakal ob igrišču.
Kaj pa ve?
Smo bolne.
To je naravi pojav, ala, gremo!
So šle, pa še surle so povlekle za sabo. Ampak naš se iz tega ni nič naučil. Še vedno je bil predober z nami. Enkrat smo šli stavit, ne vem že za kaj, verjetno za to, da ga bomo ubogale, da nas bo sam premagal v odbojki: pet nas, nasprotna ekipa pa on sam. Smo se mu smejale. Pa ne dolgo. Nas je tako namahal, da je bilo joj.
Kraj: Postojna
Datum: 1977
Avtor: Brane Fatur
Zbirka: Brane Fatur
Skenirano: 1. 10. 2018
Oblika: fotografija