Požar je 24. novembra 1965 našo hišo popolnoma uničil, svoje je dodalo še gašenje z vodo, da se požar ne bi razširil na sosednja poslopja. Kljub temu da smo imeli fotoaparate, žal nimamo nobenega posnetka hiše pred požarom.
Kot po številnih manjših kmetijah je bilo tudi pri nas vse seno spravljeno na podstrešju hiše. Imeli smo še manjši kozolec, kjer je bila na eni strani shranjena pšenična slama, na drugi strani pa otava. Tu je bil še prostor za slamoreznico, kjer smo pozimi pripravljali rezanco. Vem, da me je pozimi zelo zeblo, ko smo se podali na kozolec na pripravo rezance. Dva sva morala biti, eden je poganjal veliko železno kolo, na katerem je bila nameščena klina, drugi pa je potiskal v slamoreznico pomešano slamo in otavo. Nametali smo jo v nekakšen silos, ki se je spodaj praznil, v njem je bilo rezance za okoli teden dni. Prav zanimivo je bilo, kako je živina v jaslih v štali izbirala iz rezance otavo, slamo pa prav izvedensko zbrbala iz jasli na tla.
Na hiši je bila še raufkambra, kjer smo sušili in prekajevali svinjsko meso, salame, želodec, špeh in panceto; takrat še ni bilo hladilnikov in zmrzovalnih skrinj, pa se je na ta način ohranilo meso od kolin tja v poletje naslednjega leta; čeprav je bilo že malo žautavo, se nam je vseeno kar prileglo. Na jugovzhodni strani pa je bil manjši pozidan prostor, v njem je stala velika skrinja s štirimi pregradami; v eni je bila shranjena pšenica (za zimsko obdobje, ko kokoši takrat niso nesle, je mama shranila jajca), v drugi pregradi je bila koruza, v eni pa so bili v vreči krhlji in suhe hruške. Prostor je bil seveda pod ključem, pa smo se včasih prešvercali in si v žepe nabasali suhih hrušk, ki so bile sicer namenjene za pijačo in jedačo ob poletnem delu na polju.
Sredi hiše je stal dimnik, do njega je bilo zloženo seno, in prav od razpoke dimnika se je vnelo seno, požar pa je na hitro zajel celotno podstrešje in ostrešje.
Takrat sem bil pri vojakih v Beogradu. Iz mojega dnevnika v. p. 2143 Beograd:
- 26. 11. 1965: Ves dan smo imeli za proslavo ob Dnevu republike. Opoldan je komandant na sestanku vseh mladih vojakov objavil 5 najboljših mladih vojakov doslej (iz vsake čete po enega) in dal 4 dni dopusta vsakemu. Tako sem dobil 4 dni dopusta. Vesel.
- 27. 11. 1965: Proslava od Dnevu republike. Recitiral pesem »Kje si mati«, Karla Destovnika Kajuha.
- 28. 11. 1965: Ob 12.30 odpotoval z brzim vlakom domov.
- 29. 11. 1965: Ob 2h zjutraj prišel na postajo Rakek. Tu mi Tone Jernejčič pove (vračali so se iz veselice v Lazah), da je v sredo pogorela naša hiša. Zgrozim se. Naši stanujejo: ata, mama in Boris pri Mrkuševih (Slivice 12), stara mama pri Milavcovih (10) in Darinka tudi, Mira pa pri Milavcovih (18). Spal sem pri Mrkuševih.
- Zjutraj smo že nosili trame in vezali cimper.
- 30. 11. 1965: Vezali cimper.
- 1. 12. 1965: Vezali cimper. Slabo vreme.
- 2. 12. 1965: Postavili cimper in pokrili pol strehe s salonitom. Pokrivali: Boris, Marjan Likon in jaz. Dežuje in sneži. Mraz.
- 3. 12. 1965: Pokrili do kraja. Šli po deske v Planino in šel z Vičičem na odkazilo 50 m3 jelovine v Zalovko. Odkazali večino debelih za režnjo.
- Kapetan Mladičević mi je podaljšal dopust do 5. 12. 1965.
- 4. 12. 1965: Sekali v Cerovci. Jernejčič Franc in Šlajnar Tone (delata na gozdnem obratu Ravnik) sta prišla z motorno žago. Pri popravilu hiše je pomagala res vsa vas.
- Hišo smo dvignili – sezidali le stebre (zidala Bine Zemljak in Ivan Likon) in zaplankali z deskami da ne bo padal sneg. Prišel je zastopnik (cenilec) DOZ-a. dobili bomo 591.000 din odškodnine. Bilo je premalo zavarovano: vsa poslopja le za 1.500.000 din.
- 5. 12. 1965: Bil na ocvirkih pri Špelnih. Stara mama je bolna, leži pri Milavcovih. Ob 11h sem odpotoval nazaj proti Beogradu in prišel v kasarno malo po 23h.
Slivice 1. 12. 1965. Zima, mraz, sneg. Stavili cimper. Praktično vsi vaščani, verjetno niso vsi na fotografiji, so nam ob nesreči nesebično priskočili na pomoč. To je bila res prava solidarnost.Slovarček:
- rezanca: rezanica; za krmo narezana slama, seno in drugo
- klina: rezilo
- zbrbati: izbrskati
- raufkambra: prekajevalnica, prostor za sušenje mesa
- špeh: slanina
- žautavo: žaltavo, neprijetnega vonja in okusa
- krhelj: posušen kos sadja, navadno jabolka
- prešvercati: priti skrivaj, pretihotapiti
Viri:
Kraj: Slivice
Datum: november 1965
Avtor: Franc Perko in Boris Perko
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 8. 1. 2018
Oblika: 2 fotografiji