Teta Albina je bila pravzaprav atova sestrična. Za vse, ki smo jo poznali, pa je bila teta Albina. Zelo rada je pošiljala slike, posebno takšne, za katere je sama menila, da bi nas utegnile zanimati. Moram priznati, da je imela srečno roko pri izbiri, saj je bila večina slik res zanimivih, le da smo mi nanje gledali z drugačnimi očmi kot ona.
Leta 1975, ko je Amerika živela od plastike in v plastiki, mi pa nismo bili daleč zadaj pa vseeno ne tako blizu, poslati v Slovenijo na kmete sliko ogromne štruce kruha, zavarjene v plastično vrečko, je malo nenavadno. Zadaj je še napisala, da je v nekaterih trgovinah še mogoče dobiti domač kruh. Teta moja draga, odkar si šla iz Gorice, nisi več jedla domačega kruha, če si ga sploh kdaj. Domač kruh zamesijo mati v mentrgi ali pa kar v skledi na mizi, ga vzhajajo ob štedilniku na drva in še enkrat premesijo z vso ljubeznijo pa spečejo v krušni peči ali pa vsaj v štedilniku na drva. Naša mama je vedno rekla, da se v šporhetu (kar je bil sinonim za štedilnik na drva) lepše speče kot na plin ali elektriko.
Dve leti po nastanku slike je prišla teta na obisk v Gorico k svojim sorodnikom, njen oče je bil Ricardo in mama teta Johana. Prišli so na obisk tudi k nam: teta, hči Carla in sin John, oblečeni po amerikansko, v svetle barve in z velikimi vzorci, pa videlo se je, da pojedo precej »domačega kruha«, saj so imeli vsi več kil preveč, jaz pa niti deke. Teta se ni mogla načuditi, kako sem suha in me je hotela vzeti s seboj v Ameriko, da me bo peljala v New York za manekenko. Ata pa je rekel, da dokler nisem polnoletna on komandira in bom ostala doma in končala šolo. Kako sem bila huda nanj! Sedemnajst let pa ravno toliko pameti. Sedaj, ko sem, upam, pametnejša, bolj izkušena, načitana, pa še internet imamo, sem vesela, da me ni pustil. Kakršne zgodbe prihajajo sedaj na svetlo, mi dajo misliti, bohve s kolikimi slinastimi dedci bi morala leči, da bi mi morda uspelo. Ja, ata je že vedel, kaj počne. Zato je pa bil ata.
Na srečo je imela teta navado, da je vedno napisala, kdo je na sliki in kdaj so slikali.
Kraj: Pennsylvania
Datum: avgust 1975
Avtor: verjetno Valentine Mikel, njen mož
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 23. 6. 2018
Oblika: fotografija