Slika ni najbolj ostra. Od leve so:
- neznan;
- Rutarčkov Janez (Gnezda) z Unca;
- Marjan Brzek;
- Franc Perko st. iz Slivic;
- Mesarjev Fronc iz Ivanjega sela;
- Martin Petrič iz Nove vasi na Uncu in
- Hlad iz Hribc.
Ker je bilo o zadružni košnji že veliko napisano, se tokrat posvetimo sami košnji. Za uspešno košnjo je morala biti kosa dobro na tanko sklepana, ne pa zvehrana, kar se je pogosto dogajalo začetnikom pri klepanju. Zelo pomembno je bilo, da je bila kosa dobro nabrušena. Pravi kosci so kar pogosto brusili, imeli pa so tudi dobro oslo. V Slivicah je znal odlično nabrusiti koso Hladov Lojz (Primožič, ki se je v Slivice priženil iz Podslivnice). Oh, kako je kosa rezala, ko mi jo je včasih na skupni košnji nabrusil. Pravi kosci so tudi takoj, ko so pri košnji zadeli v kamen, koso popravili s klepanjem. Na bolj oddaljene in večje travnike so s seboj prinesli klepišče. Seveda je bil potreben za dobrega kosca tudi pravi grif, da je kosa lepo odrezala, do tal. Če je bil travnik slabo pokošen, smo rekli, da je bila trava le polasana, to je bila sramota za kosca in lastnika travnika. Tako slabo pokošene travnike vidimo danes, ob vsakovrstni mehanizaciji, na vsakem koraku.
Kraj: Unec, Stari grad
Datum: okoli leta 1960
Avtor: Franc Perko
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 13. 12. 2016
Oblika: fotografija